Slovenija se nahaja na zgodovinski prelomnici pri urejanju področja, ki bo v prihodnjih desetletjih ključno zaznamovalo našo družbo in javne finance. Uvedba sistemskega financiranja in novih oblik pomoči starejšim prinaša nujno potrebna sredstva, vendar zgolj denar brez strogega nadzora ne zagotavlja varnosti. Kot analitik, ki vsakodnevno ocenjuje finančne tokove in naložbena tveganja, vidim sistem dolgotrajne oskrbe kot obsežno javno investicijo, kjer mora biti kakovost dolgotrajne oskrbe edino merilo za uspeh. Brez jasno postavljenih standardov, ki bi bili enaki za vse izvajalce, tvegamo razdrobljen sistem, v katerem bodo uporabniki postali žrtve administrativnih nejasnosti ali celo tržnih optimizacij na račun strokovnosti.
Enotni standardi kot temelj sistemske varnosti
V bančnem sektorju zaupanje temelji na strogih predpisih in rednih revizijah. Podoben model moramo nujno uveljaviti tudi v socialnem varstvu. Trenutno se soočamo z izzivom, kako poenotiti storitve, ki jih izvajajo različni akterji – od javnih domov za starejše do zasebnih koncesionarjev in izvajalcev pomoči na domu. Vsak državljan, ki vplačuje v sistem, upravičeno pričakuje, da bo kakovost dolgotrajne oskrbe povsod dosegala enako visoko raven. To pomeni uvedbo enotnih kazalnikov kakovosti, ki bodo merljivi in javno dostopni. Takšna transparentnost ne bi le povečala zaupanja uporabnikov, temveč bi omogočila tudi boljšo ekonomsko učinkovitost sistema, saj bi država lažje identificirala in odpravila anomalije pri izvajalcih, ki ne dosegajo predpisanih normativov.
Vloga neodvisnega nadzora in strokovne presoje
Da bi zagotovili varno in dostojno starost, država ne sme biti le plačnik, temveč tudi aktiven in neizprosen nadzornik. Ključnega pomena je vzpostavitev neodvisnega organa, ki bo bdel nad izvajanjem storitev na terenu. Inštitut RS za socialno varstvo opozarja na pomembnost strokovnega spremljanja razvoja storitev, saj se le s sprotnim preverjanjem dejanskega stanja lahko izognemo sistemskim napakam. Nadzor ne sme biti zgolj administrativno izpolnjevanje obrazcev, temveč vsebinska presoja, ki vključuje tudi zadovoljstvo uporabnikov in njihovih svojcev. Na področju, kjer so v igri človeška življenja in ogromna proračunska sredstva, ni prostora za improvizacijo ali nepreverjene metode dela.
Dolgoročna stabilnost in odgovornost
Dolgoročna stabilnost sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji je neposredno odvisna od tega, kako hitro bomo sposobni uvesti mehanizme, ki bodo preprečevali zniževanje standardov na račun varčevanja. Po podatkih, ki jih objavlja Ministrstvo za solidarno prihodnost, so zakonodajni okviri zastavljeni ambiciozno, vendar bo prava preizkušnja njihovo izvajanje v praksi. Kot družba si ne smemo privoščiti, da bi bila kakovost bivanja naših upokojencev odvisna od sreče pri izbiri izvajalca. Potrebujemo sistemsko garancijo, ki bo temeljila na strokovnih revizijah, jasnih protokolih in osebni odgovornosti vseh vpletenih v verigo oskrbe. Le s strogim nadzorom bo kakovost dolgotrajne oskrbe postala standard in ne le črka na papirju.
