Slovenija se nahaja na zgodovinski prelomnici, ko se po desetletjih obljub končno vzpostavlja sistemsko financiranje skrbi za starejše. Vendar pa dolgotrajna oskrba v Sloveniji ostaja področje, kjer goli evri ne morejo zapolniti vrzeli, ki jih je pustilo dolgoletno zanemarjanje infrastrukture in kadrovske politike. Kot nekdo, ki prihaja iz sveta športa in ceni disciplino ter dolgoročno načrtovanje, vidim trenutno stanje kot tek na dolge proge, kjer smo sicer kupili vrhunsko obutev, pozabili pa smo na kondicijsko pripravo ekipe. Finančna sredstva so nujna osnova, a brez zadostnega števila usposobljenih negovalcev bo sistem ostal le črka na papirju. Več o tem, zakaj zgolj denar ni dovolj, razkrivajo trenutne razmere na terenu, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.
Strukturni izzivi in pomanjkanje kadra
Največja ovira pri uveljavljanju nove zakonodaje ni pomanjkanje proračunskih sredstev, temveč kritično pomanjkanje delovnih rok v socialnovarstvenih zavodih. Podatki, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, jasno kažejo na hitro staranje prebivalstva, medtem ko število zaposlenih v oskrbi ne sledi tem demografskim trendom. Sistemske rešitve morajo zato vključevati ne le višje plače, temveč tudi boljše delovne pogoje, ki bodo preprečili izgorelost zaposlenih in privabili mlade v ta plemenit, a fizično in psihično izjemno naporen poklic. Brez ljudi, ki bodo izvajali storitve na terenu in v domovih, bo dolgotrajna oskrba v Sloveniji ostala nedostopna za tiste, ki jo najbolj potrebujejo, ne glede na višino proračuna.
Pomen aktivnega življenjskega sloga in preventive
Z vidika osebnega zdravja in motivacije se moramo vprašati, kakšno starost si sploh želimo. Oskrba ne bi smela biti le pasivno čakanje v postelji, temveč bi morala spodbujati čim daljšo samostojnost in mobilnost posameznika. Integracija zdravega življenjskega sloga v sisteme oskrbe bi lahko zmanjšala pritisk na institucije, saj bi ljudje dlje časa ostali vitalni v domačem okolju. Kot poudarja Ministrstvo za solidarno prihodnost, je cilj novega sistema prav krepitev storitev v skupnosti. To pomeni, da moramo kot družba vlagati v preventivo, rehabilitacijo in tehnološke rešitve, ki starejšim omogočajo varno bivanje doma. Le s takšnim, celostnim pristopom, kjer se prepletajo zdravstvo, sociala in osebna odgovornost za zdravje, bomo lahko zagotovili, da bo jesen življenja v Sloveniji resnično dostojna in kakovostna za vse generacije.
