Slovenija se sooča z obsežnimi demografskimi spremembami, ki zahtevajo sistemske rešitve za dostojno staranje in pomoč tistim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi pravice posameznikov postavlja v središče, saj uvaja nabor storitev, ki naj bi razbremenile družinske člane in zagotovile večjo varnost najranljivejšim. Kot športnica in zagovornica zdravega življenjskega sloga razumem, da telesna neodvisnost ni samoumevna, zato je vzpostavitev stabilnega javnega sistema ključna za ohranjanje kakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih. Nova zakonodaja postopoma uvaja različne oblike pomoči, od oskrbe na domu do institucionalnega varstva, kar prinaša prepotrebno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem tistim, ki danes skrbijo za svoje bližnje.
Katere ključne storitve prinaša nova zakonodaja?
Zakon uvaja pet osnovnih pravic, ki se bodo uveljavljale postopoma. Prva med njimi, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2024, je oskrbovalec družinskega člana. Ta pravica omogoča, da eden od družinskih članov zapusti trg dela in prejme nadomestilo za skrb za svojega bližnjega, pri čemer mu država plača prispevke za socialno varnost. Od 1. julija 2025 pa se obeta uvedba dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo vključevala pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in zdravstveno nego. Za tiste, ki pomoč potrebujejo le občasno, je predviden tudi denarni prejemek, ki bo nadomestil dosedanji dodatek za pomoč in postrežbo.
Digitalna varnost in institucionalno varstvo
Pomemben del nove ureditve je tudi e-oskrba, ki s pomočjo sodobnih tehnologij in senzorjev omogoča varno bivanje doma. Storitev vključuje naprave za klic v sili, ki so povezane z asistenčnim centrom, kar povečuje varnost starejših, ki živijo sami. Za tiste, katerih potrebe presegajo zmožnosti domače oskrbe, pa zakon od decembra 2025 dalje predvideva dolgotrajno oskrbo v instituciji. V tem primeru bo uporabnik plačal le stroške nastanitve in prehrane, medtem ko bo država iz javnih sredstev krila stroške celotne oskrbe, kar predstavlja bistven premik od trenutnega stanja, ko oskrbovanci in njihovi svojci pogosto nosijo visoko finančno breme domov za starejše.
Postopek uveljavljanja in vstopne točke
Dostop do teh storitev ni samodejen; temelji na uradni oceni upravičenosti. Osrednjo vlogo pri tem igrajo vstopne točke na Centrih za socialno delo (CSD), kjer strokovni delavci na podlagi vloge in ocene stanja posameznika določijo raven oskrbe, do katere je oseba upravičena. Pomembno je poudariti, da novi sistem teži k čim daljšemu bivanju v domačem okolju, kar dokazujejo tudi uradne usmeritve Ministrstva za solidarno prihodnost. Za lažje načrtovanje prihodnosti je priporočljivo, da se družine o možnostih informirajo pravočasno, saj se bo sistem v polni meri izvajal šele konec leta 2025. Več podrobnih informacij o časovnici in pogojih je na voljo tudi na spletišču GOV.SI, kjer so objavljeni uradni priročniki za uporabnike.
Čeprav novi zakon prinaša ambiciozne rešitve, strokovnjaki opozarjajo na izzive pri zagotavljanju zadostnega števila kadrov, ki bodo te storitve izvajali na terenu. Vzpostavitev pravičnega sistema, ki temelji na solidarnosti, je dolgotrajen proces, vendar ključen korak k družbi, kjer starost ne pomeni le fizičnega upada, temveč obdobje, v katerem je za vsakega posameznika poskrbljeno z dostojanstvom in strokovnostjo.