Slovenija se že vrsto let sooča s pospešenim staranjem prebivalstva, kar v ospredje družbene razprave postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnje skrbel za naše najšibkejše državljane. Dolgo časa je v javnosti veljalo nenapisano pravilo, da je oskrba starejših in invalidnih oseb na domu predvsem stvar dobre volje, moralne dolžnosti in požrtvovalnosti njihovih sorodnikov. Vendar pa realnost na terenu, kjer številne družine dobesedno pregorevajo pod težo vsakodnevnih negovalnih obveznosti, kaže povsem drugačno sliko. Status, ki ga ima družinski pomočnik, postaja ključni steber nove zakonodaje, saj omogoča, da ljudje kljub bolezni ali starosti ostanejo v domačem okolju, kjer se počutijo najbolj varne in dostojanstvene.
Pravičnejše plačilo in socialna varnost za oskrbovalce
Novi predpisi, ki jih podrobneje opredeljuje Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), končno priznavajo, da je delo na domu fizično in psihično izjemno naporno. Družinski pomočnik, ki se v novi terminologiji pojavlja kot oskrbovalec družinskega člana, ne prejema več le simboličnega nadomestila, ki je v preteklosti komaj pokrilo osnovne stroške. Po novem so tem posameznikom zagotovljene pravice iz socialnih zavarovanj, kar vključuje plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je ključnega pomena za doseganje delavske pravičnosti, saj so bili ti ljudje prej pogosto izključeni iz sistema dolgoročne socialne varnosti, čeprav so opravljali delo, ki bi ga sicer morale izvajati javne institucije.
Strokovna podpora in nujna pravica do počitka
Poleg finančne varnosti zakon prinaša tudi nujno potrebno strokovno usposabljanje za tiste, ki skrbijo za svoje bližnje. Skrb za nepokretno osebo ali bolnika z demenco namreč zahteva specifična znanja, ki jih povprečen posameznik brez predhodne izobrazbe nima. Družinski pomočnik bo po novem deležen usmerjenih izobraževanj, ki mu bodo olajšala vsakodnevna opravila in zmanjšala tveganje za poškodbe pri delu. Izjemno pomembna novost je tudi pravica do nadomeščanja. Ta določa, da država zagotovi institucionalno oskrbo za uporabnika do 21 dni na leto, kar oskrbovalcu omogoča nujno potreben oddih. Brez takšnih varovalk bi se sistem oskrbe na domu hitro sesul zaradi izgorelosti tistih, ki celotno strukturo nosijo na svojih ramenih.
Izzivi pri uveljavljanju pravic v praksi
Kljub dobrim namenom, zapisanih na papirju, pa se na terenu še vedno srečujemo z birokratskimi ovirami, ki upočasnjujejo prehod v nov sistem. Za običajnega človeka, ki se čez noč znajde v vlogi negovalca, je ključno, da so postopki na centrih za socialno delo hitri, pregledni in razumljivi. Kot poudarjajo strokovnjaki, je ključni izziv trenutno v tem, da denar je, potrebujemo pa učinkovite sistemske resitve, ki bodo dosegle ljudi v odročnih krajih. Podatki, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije, potrjujejo, da se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let, v prihodnjem desetletju le še povečeval. Zato je nujno, da država ne le sprejema zakone, ampak tudi zagotovi stabilno financiranje in poenostavi dostop do storitev. Le na ta način bo družinski pomočnik resnično postal hrbtenica sistema, ki temelji na redu, varnosti in spoštovanju tistih, ki svoje življenje posvetijo negi bližnjih.
