V zadnjih letih se slovenska družba sooča z vse večjimi pritiski na zdravstveni in socialni sistem, kar se najbolj neposredno odraža na plečih tistih, ki doma skrbijo za kronično bolne družinske člane. Ti neformalni skrbniki, med katerimi prevladujejo ženske v srednjih letih in upokojenci, opravljajo delo, ki bi ga sicer morale zagotoviti javne institucije, a…
Z uveljavitvijo novega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) se v slovenskem socialnem prostoru odpira novo poglavje, ki naslavlja eno najintimnejših in hkrati najzahtevnejših področij človekovega bivanja – skrb za bližnje v domačem okolju. Premik od tradicionalnega institucionalnega varstva h krepitvi oskrbe na domu ni le logistična ali proračunska prilagoditev, temveč globok etični premik, ki v…
Spremembe v slovenski družbi so vse bolj opazne ne le v statističnih poročilih, temveč tudi na naših ulicah. Vsakodnevni utrip razkriva, da se prebivalstvo stara hitreje, kot se nanj prilagajajo naše storitve in infrastruktura. Podatki napovedujejo, da bodo demografski trendi Slovenija do leta 2050 privedli do stanja, ko bo skoraj vsak tretji prebivalec starejši od…
Slovenija se že vrsto let sooča s pospešenim staranjem prebivalstva, kar v ospredje družbene razprave postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnje skrbel za naše najšibkejše državljane. Dolgo časa je v javnosti veljalo nenapisano pravilo, da je oskrba starejših in invalidnih oseb na domu predvsem stvar dobre volje, moralne dolžnosti in požrtvovalnosti njihovih sorodnikov. Vendar pa…
Slovenija se nahaja na pomembnem razpotju socialne politike, saj financiranje dolgotrajne oskrbe s sprejetjem nove zakonodaje prehaja iz razdrobljenega sistema v enotno socialno zavarovanje. Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) prinaša sistemske rešitve za starajočo se družbo, vendar hkrati uvaja nove finančne obveznosti za skoraj vse segmente prebivalstva. Namen teh sprememb je zagotoviti stabilen in javen…
Slovenski zdravstveni sistem se že vrsto let sooča s strukturnimi težavami, ki v zadnjem obdobju preraščajo v resno krizo dostopnosti do osnovnih storitev. Medtem ko se javna razprava v medijih osredotoča predvsem na stavke zdravnikov, dolge čakalne vrste in pomanjkanje družinskih zdravnikov, v senci teh procesov ostaja tiha skupina ljudi, na kateri celoten sistem dejansko…
Vprašanje dostojnega staranja in oskrbe bližnjih v domačem okolju postaja eden ključnih izzivov sodobne družbe, ki neposredno vpliva na vse generacije, tudi na tiste, ki šele vstopajo na trg dela. Z uveljavitvijo novega Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) se v slovenski pravni red uvaja pomembna sistemska sprememba, ki na novo definira status oskrbovalec družinskega člana….
Slovenija se sooča z obsežnimi demografskimi spremembami, ki zahtevajo sistemske rešitve za dostojno staranje in pomoč tistim, ki ne morejo več v celoti skrbeti zase. Novi zakon o dolgotrajni oskrbi pravice posameznikov postavlja v središče, saj uvaja nabor storitev, ki naj bi razbremenile družinske člane in zagotovile večjo varnost najranljivejšim. Kot športnica in zagovornica zdravega…
Slovenija se sooča z enim največjih družbenih izzivov zadnjih desetletij – vprašanjem, kako zagotoviti dostojno in varno starost vsem prebivalcem, ne glede na njihovo premoženjsko stanje ali kraj bivanja. Trenutno sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi sicer predstavlja nujno potreben zakonodajni okvir, vendar se v praksi še vedno soočamo z globokimi razlikami med regijami. Medtem ko…
V sodobni družbi, kjer se življenjska doba prebivalstva podaljšuje, breme oskrbe starejših vse pogosteje pade na ramena njihovih najbližjih svojcev. Ti neformalni oskrbovalci se vsakodnevno soočajo z zahtevnim precepom med službenimi obveznostmi, skrbjo za lastno duševno zdravje in naraščajočo finančno negotovostjo. Čeprav nova zakonodaja na področju dolgotrajne oskrbe obljublja sistemske rešitve, v praksi še vedno…
