Varnost v naših mestih in soseskah se v javnosti pogosto omenja le v povezavi s prisotnostjo policije, nadzornih kamer in strožjih kazenskih zakonov. Vendar pa izkušnje iz prakse in strokovne analize kažejo, da represivni ukrepi rešujejo le posledice, ne pa globljih vzrokov težav. Da bi dosegli dolgoročni mir in stabilnost, se moramo vprašati, zakaj sploh pride do odklonskega vedenja. Odgovor se pogosto skriva v moči naše skupnosti – močnejša kot je socialna vez, manj je prostora za tvegana dejanja.
Povezava med osamljenostjo in kriminalom
Številne sociološke raziskave potrjujejo, da so socialna vključenost in varnost dve plati istega kovanca. Ko se posamezniki, zlasti mladi ali tisti na socialnem robu, počutijo odrinjene, nekoristne ali sistemsko prezrte, hitreje poiščejo potrditev v kriminalnih dejavnostih. Socialna izključenost namreč ustvarja občutek, da posameznik nima česa izgubiti, kar je izjemno nevaren recept za destabilizacijo lokalnega okolja. Nasprotno pa vključevanje marginaliziranih skupin v izobraževanje, zaposlovanje in lokalno druženje ustvarja občutek pripadnosti in odgovornosti do soljudi.
Po podatkih, ki jih v svojih letnih poročilih objavlja slovenska Policija, preventivno delo v skupnosti in sodelovanje z lokalnimi organi bistveno zmanjšujeta število kaznivih dejanj, povezanih z vandalizmom in drobno kriminaliteto. Ključ do uspeha ni le v nadzoru, temveč v prepoznavanju posameznikov, ki bi lahko zašli na rob družbe, še preden se odločijo za prvo kaznivo dejanje.
Preventiva kot najboljša naložba za prihodnost
Kot družba moramo razumeti, da naložbe v centre za mlade, programe pomoči družinam v stiski in projekte za medgeneracijsko sodelovanje niso le vprašanje “socialne pomoči”, temveč neposredna naložba v našo splošno varnost. Namesto gradnje višjih ograj okoli svojih domov bi morali graditi mostove med ljudmi. Vključena oseba je varna oseba, saj ima motivacijo, da spoštuje pravila okolja, ki ji nudi priložnost za dostojno življenje. Za nas, ki živimo v lokalnih skupnostih, to pomeni bolj mirne ulice in manj skrbi za prihodnost.
Dolgoročne strategije, ki jih pripravlja Vlada Republike Slovenije, vse pogosteje poudarjajo, da je prav krepitev socialne mreže tisti temelj, ki bo v prihodnosti zmanjšal potrebo po dragih represivnih ukrepih. Varnost se namreč ne začne z lisicami, temveč s priložnostjo, da vsak posameznik najde svoje mesto v družbi. Ko bo socialna vključenost postala prioriteta vseh ravni odločanja, bomo kot družba postali bolj odporni na dejavnike, ki vodijo v kriminaliteto.
