Ko se danes pogovarjamo o naraščajočih stroških življenja in dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, pogosto spregledamo, da družba deluje kot povezan mehanizem. Socialna izključenost – stanje, ko ljudje zaradi starosti, bolezni, pomanjkanja izobrazbe ali revščine ostanejo na robu družbe – ni le vprašanje sočutja ali etike. Gre za resen ekonomski problem, ki neposredno vpliva na stabilnost državnega proračuna in debelino naših denarnic. Država namreč namenja ogromna sredstva za sanacijo posledic revščine, namesto da bi ta sredstva vlagala v razvoj in izboljšanje javnih storitev, ki jih potrebujemo vsi. Za vsakega državljana, ki si želi varne prihodnosti, je ključno razumeti, da vsak posameznik, ki ostane zunaj trga dela, predstavlja izgubljeno priložnost za celotno skupnost.
Skriti stroški neaktivnosti in proračunska bremena
Gospodarski stroški, ki jih povzroča socialna izključenost, so visoki in pogosto očem skriti. Prvič, ljudje, ki so izključeni iz aktivnega življenja, ne vplačujejo prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno. To ob starajočem se prebivalstvu močno ogroža naš sistem medgeneracijske solidarnosti. Drugič, dolgotrajna izolacija in revščina neizogibno vodita v slabše zdravstveno stanje, kar dodatno obremenjuje javno zdravstvo in povečuje čakalne vrste. Po podatkih, ki jih zbira Statistični urad Republike Slovenije, tveganje revščine ne prizadene le brezposelnih, temveč vse pogosteje tudi starejše ženske in tiste z nizkimi pokojninami. Ko ljudje izgubijo stik z delovnim okoljem ali skupnostjo, postanejo dolgotrajno odvisni od socialnih transferjev. Namesto da bi ti državljani s svojo kupno močjo spodbujali lokalno gospodarstvo, so potisnjeni v golo preživetje, kar upočasnjuje gospodarski krog v celotni državi.
Vključevanje kot temelj stabilne prihodnosti
Rešitev za vzdržen proračun ni le v varčevanju, temveč v pametnem vključevanju vseh generacij v aktivno življenje. Vključujoče gospodarstvo pomeni, da družba prepozna vrednost vsakega posameznika – od mladega iskalca prve zaposlitve do starejšega delavca, ki ima dragocene izkušnje, a morda potrebuje prilagojen delovni čas. Takšen pristop neposredno razbremeni državno blagajno in poveča splošno blaginjo. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) redno opozarja, da države z visoko stopnjo vključenosti ranljivih skupin beležijo večjo odpornost na gospodarska nihanja. Za varnost naših pokojnin in prihodnost naših otrok je nujno, da gradimo sisteme, ki preprečujejo družbene razkole. Raziskave kažejo, da se ključne rešitve za medskupnostne konflikte skrivajo v socialni pravičnosti, ne pa v nadaljnjem izključevanju. Skupnost, kjer nihče ni pozabljen, je gospodarsko močnejša, bolj povezana in pripravljena na izzive, ki jih prinaša prihodnost.
