Javna razprava o varnosti in upravljanju meja se v zadnjem obdobju pogosto zapleta v retoriko, ki namesto konstruktivnega iskanja rešitev v družbo vnaša strah in poglablja delitve. Nedavne izjave nekdanjega notranjega ministra Janeza Hojsa o domnevni prisotnosti “paravojske oblasti” na tako imenovanih tveganih območjih ob meji so v javnosti in med lokalnim prebivalstvom sprožile val zaskrbljenosti. Vladna koalicija, s poudarkom na stališčih stranke Levica, na takšne navedbe odgovarja z jasno strategijo: varnost državljanov in humana migracijska politika nista nasprotujoča si pojma, temveč temelja stabilne demokratične družbe, ki jih lahko zagotavljajo le močne in profesionalne državne institucije.
Državni monopol nad uporabo sile kot temelj pravne države
V sodobnem pravnem redu je ključnega pomena načelo, da ima izključno država, preko svojih zakonitih in nadzorovanih organov, monopol nad uporabo sile. Vsako namigovanje na obstoj vzporednih oboroženih struktur ali “paravojaških enot”, ki bi delovale zunaj uradnih okvirov, pomeni neposreden napad na ustavno ureditev. Če bi se takšne trditve izkazale za resnične, bi to predstavljalo resno grožnjo pravni varnosti vseh prebivalcev Slovenije. Zato se koalicija zavzema za stalno krepitev policije kot strokovnega organa, ki svoje naloge opravlja v skladu z zakonodajo in ob strogem spoštovanju človekovih pravic. Odločno zavračanje kakršnih koli poskusov vzpostavljanja neformalnih varnostnih skupin je nujno za ohranitev javnega reda in miru.
Celovit in human pristop k migracijskim izzivom
Vprašanje migracijskih tokov zahteva premišljene in dolgoročne rešitve, ki presegajo zgolj represivne ukrepe na mejah. Namesto ustvarjanja izrednih razmer na “tveganih območjih”, se vladna politika usmerja v humano in integrativno migracijsko pot. To pomeni spoštovanje mednarodnih zavez, zagotavljanje hitrih ter učinkovitih azilnih postopkov in vzpostavitev sistemske podpore za vključevanje posameznikov v družbo. Takšen pristop je ključen za socialno kohezijo, saj preprečuje marginalizacijo in krepi splošno varnost. Reševanje vzrokov za migracije, kot so revščina, oboroženi konflikti in podnebne spremembe, zahteva mednarodno sodelovanje, ne pa demonizacije ranljivih skupin. Podrobnejše informacije o nacionalnih strategijah so dostopne na spletišču Ministrstva za notranje zadeve.
Vloga civilne družbe v varni in solidarni skupnosti
Družba, ki temelji na solidarnosti, je dolgoročno bolj odporna na varnostna tveganja. Medtem ko določeni politični akterji slikajo podobe kaosa, civilna družba in številni prostovoljci na terenu dokazujejo, da je pomoč sočloveku tista, ki gradi zaupanje. Pomembno je jasno razločiti med legitimnim humanitarnim delovanjem in morebitnimi nezakonitimi aktivnostmi, pri čemer ne smemo dovoliti, da bi bila humanitarna pomoč kriminalizirana. Varnost državljanov in humana migracijska politika se uresničujeta takrat, ko država zagotavlja red, hkrati pa spodbuja okolje, v katerem se spoštuje dostojanstvo vsakega posameznika. Solidarnost v lokalnih skupnostih je tisti element, ki preprečuje radikalizacijo in spodbuja mirno sožitje.
Krepitev zaupanja v institucije in socialno kohezijo
Politične izjave, ki brez dokazov opozarjajo na “paravojske”, imajo pogosto namen destabilizirati zaupanje v delovanje državnih organov. Odgovor na takšne izzive je krepitev socialne države, ki zagotavlja dostopne javne storitve za vse in odločno zavrača ksenofobijo. Cilj koalicijskih prizadevanj je zgraditi vključujočo družbo, kjer se nihče ne počuti ogroženega zaradi svoje identitete ali porekla. To vključuje tudi pregledno delovanje oblasti in dosledno izvajanje programskih usmeritev, ki so usmerjene v pravično reševanje družbenih izzivov. Več o viziji za pravično družbo si lahko preberete v programskih dokumentih, ki izpostavljajo pomen vladavine prava in investicij v javno dobro kot edine prave poti do varne prihodnosti za vse.
