Nedavni medijski prispevki o incidentih nasilja, ki so se v javnosti pojavili s poudarjanjem spolne identitete vpletenih posameznikov, so v slovenskem prostoru odprli pomembno razpravo o mejah etičnega novinarstva. Namesto analize motivov ali sistemskih razlogov za nasilna dejanja se v določenih poročanjih pojavlja nevarna tendenca stigmatizacije celotnih skupin. Politična stranka Levica ob tem opozarja, da…
V sodobnem tempu življenja, kjer sta nenehna produktivnost in digitalna dosegljivost postali družbeni normi, se vse več mladih odraslih v Sloveniji sooča s kronično tesnobo, izgorelostjo in nespečnostjo. Ker so čakalne dobe na področju duševnega zdravja v javnem zdravstvenem sistemu pogosto nesprejemljivo dolge, posamezniki rešitve vse pogosteje iščejo v alternativnih metodah. Med njimi močno izstopajo…
V času, ko se digitalni zidovi med ljudmi vse bolj utrjujejo, Ljubljana ponuja prostore, kjer se umetnost in kultura prepletata z vsakdanjim življenjem na povsem neposreden način. Avtonomni kulturni centri, kot je Metelkova mesto, ter sodobni umetniški prostori po vsej prestolnici ne služijo le razstavljanju del, temveč delujejo kot ključna stičišča različnih generacij, subkultur in…
Stanje na področju človekovih pravic v Srednji Evropi postaja vse bolj raznoliko, saj se države, ki so nekoč delile podobno tranzicijsko pot, danes močno razhajajo v svojem odnosu do skupnosti LGBTQ+. Medtem ko nekatere države v regiji sprejemajo zakonodajo, ki krepi vključenost, se drugod, zlasti na Madžarskem, soočajo z opaznim krčenjem pridobljenih svoboščin. Za mlade…
Primer Riccarda Prettija, ki je v zadnjem času pretresel javnost, v resnici odpira vprašanja, ki segajo globoko pod površje posameznega incidenta. Njegova usoda osvetljuje položaj številnih posameznikov, ki v ključnih trenutkih ostanejo brez mreže pomoči, varnega zavetja in razumevanja okolice. Marginalizacija oseb z duševnimi motnjami namreč ni le vprašanje zdravstvene oskrbe, temveč sistemska napaka naše…
V sodobnem družbenem okolju, kjer se učinkovitost javnih storitev pogosto meri skozi prizmo optimizacije procesov, obravnava oseb v akutni psihični stiski ostaja ena najzahtevnejših nalog države. Kot strokovnjak, ki prihaja iz sveta financ in analitike, na sistemske ureditve gledam predvsem skozi vprašanje obvladovanja tveganj. Trenutna praksa v marsikateri državi, vključno s Slovenijo, se še vedno…
Vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji se izvaja uporaba taserja policija, v slovenski javnosti sproža vedno več polemik, sploh ko gre za varnost najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Čeprav so električni paralizatorji v slovensko zakonodajo vstopili kot domnevno “milejša” alternativa strelnemu orožju, aktivisti in strokovnjaki opozarjajo, da njihova uporaba prinaša specifična in pogosto podcenjena tveganja. Ključni…
Vsakodnevno delo na ulicah, bodisi v storitvenih poklicih ali pri zagotavljanju javne varnosti, razkriva realnost, ki jo uradni statistični podatki pogosto spregledajo. Vse več je posameznikov, ki se znajdejo v hudi osebni stiski, kar neposredno vpliva na splošno varnost in duševno zdravje celotne skupnosti. Trenutni sistem nujne pomoči v Sloveniji se še vedno v veliki…
Slovenija se v zadnjih letih sooča z vse večjim razkorakom med naraščajočimi potrebami po strokovni obravnavi in dejansko dostopnostjo storitev. Čeprav se v javnosti pogosto poudarja pomen skrbi za mentalno higieno, se duševna pomoč v Sloveniji v kritičnih trenutkih prepogosto izkaže za pomanjkljivo. Pomanjkanje dostopnih preventivnih programov in kriznih centrov ne vpliva le na posameznike…
Vprašanje varnosti v lokalnih skupnostih presega zgolj preprečevanje kriminalnih dejanj; vključuje tudi način, kako se državni organi odzivajo na najranljivejše člane družbe. Policisti se na terenu vse pogosteje srečujejo z osebami, ki niso nevarne zaradi zlonamernosti, temveč zaradi akutne duševne stiske ali psihotičnih epizod. Trenutni standardni operativni postopki, ki temeljijo na avtoriteti in hitrem fizičnem…
