Ko pride do akutne krize na ulici ali v zasebnem stanovanju, je prva številka, ki jo ljudje v stiski ali njihovi svojci pokličejo, 113. Vendar pa policisti pogosto niso tisti, ki bi lahko najbolje pomagali osebi v hudi duševni stiski. Policijsko posredovanje v primerih, kjer so prisotne duševne težave, je namreč izjemno specifično in zahteva znanja, ki presegajo osnovno usposabljanje za vzdrževanje javnega reda in miru. Strokovnjaki na področju duševnega zdravja in socialnega dela že dlje časa opozarjajo, da represivni organi brez neposredne podpore kliničnih strokovnjakov na terenu ne morejo dolgoročno rešiti kompleksnih socialnih in zdravstvenih stisk, s katerimi se soočajo državljani.
Omejitve represivnega pristopa na terenu
Policisti so primarno usposobljeni za nevtralizacijo nevarnosti in zagotavljanje fizične varnosti, kar pa je pri osebi v globoki psihični stiski lahko celo kontraproduktivno. Uporaba prisilnih sredstev, kot sta vklenitev ali fizična sila, lahko pri nekom, ki doživlja psihozo, hudo panično motnjo ali samomorilne misli, stanje le še poslabša in poglobi občutek ogroženosti. Nedavni primeri, ki so odmevali v javnosti, opozarjajo, da sistemska podpora ne sme temeljiti le na represiji, saj ta ne naslavlja vzrokov krize. Deeskalacija situacije v takšnih primerih zahteva povsem drugačen pristop – mirno komunikacijo, globoko razumevanje psihopatologije in predvsem potrpežljivost, ki je v hitrih policijskih protokolih pogosto primanjkuje. V Sloveniji se policija sicer trudi z dodatnimi izobraževanji, a kot poudarja Slovenska policija v svojih poročilih o spoštovanju človekovih pravic, njihova osnovna vloga ostaja represivna, ne pa terapevtska.
Potreba po multidisciplinarnih mobilnih ekipah
V zadnjih letih se v mednarodnem okolju vse bolj uveljavljajo modeli, kjer na klice o duševnih stiskah namesto policije (ali tesno ob njej) odgovorijo tako imenovane mobilne krizne enote. Takšni timi vključujejo psihologe, psihiatrične medicinske sestre in socialne delavce, ki znajo oceniti tveganje brez uporabe sile in osebi takoj nuditi strokovno psihosocialno podporo. Za mlade, ki se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo z anksioznostjo in depresijo, je ključno, da policijsko posredovanje ne postane travmatična izkušnja, ki bi jih odvrnila od iskanja strokovne pomoči v prihodnosti. Podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), jasno kažejo na trend naraščanja duševnih stisk med prebivalstvom, kar pomeni, da se bo pritisk na intervencijske službe le še stopnjeval.
Pogled naprej: Več kot le varnostno vprašanje
Jasno je, da duševne težave niso vprašanje javnega reda, temveč javnega zdravja. Da bi preprečili tragične izide in zagotovili dostojno obravnavo vseh posameznikov, je nujna sistemska reorganizacija odzivanja na nujne primere. Policija ne more biti edini odgovor na stiske, kjer sta potrebna empatija in strokovno znanje o psihiatriji. Le s tesnejšim sodelovanjem med ministrstvi za notranje zadeve, zdravje in socialne zadeve lahko v Sloveniji vzpostavimo varnostno mrežo, ki bo dejansko varovala najbolj ranljive člane naše družbe, namesto da jih v trenutkih največje nemoči dodatno kriminalizira.
