Prehod v nizkoogljično družbo se v zadnjih letih iz teoretičnih razprav v Bruslju vztrajno seli v denarnice slovenskih gospodinjstev. Kot bančnik, ki vsakodnevno analizira kreditno sposobnost in amortizacijske načrte, opažam, da se vprašanje mobilnosti vse bolj spreminja v vprašanje dolgoročne finančne vzdržnosti. Država prek Eko sklada poskuša ta prehod olajšati, pri čemer je subvencija za…
Nova plačna reforma v javnem sektorju predstavlja enega največjih finančnih izzivov za slovensko državo v zadnjem desetletju. Z napovedanim dvigom plač, ki naj bi odpravil dolgoletne anomalije in izboljšal socialni standard zaposlenih, se vlada podaja na pot, ki bo zahtevala izjemno proračunsko disciplino. Po trenutnih vladnih ocenah bo celotna prenova stala približno 1,4 milijarde evrov….
Prenova plačnega sistema v slovenskem javnem sektorju predstavlja enega najobsežnejših posegov v državno strukturo v zadnjih dveh desetletjih. Za več kot 190.000 zaposlenih to ni le administrativna sprememba, temveč korenita “nadgradnja sistema”, ki bo določala njihove prihodke v prihodnjih letih. Glavni namen reforme je odprava dolgoletnih anomalij, predvsem pa zagotovilo, da nobena osnovna plača ne…
