Slovenija se sooča z eno največjih strukturnih sprememb v javni upravi v zadnjih dveh desetletjih. Prenova plačnega sistema končno naslavlja problematiko, ki je leta hromila motivacijo zaposlenih in povzročala nezadovoljstvo v ključnih stebrih države. Glavni steber te reforme je odprava sistemske anomalije, pri kateri so bili osnovni plačni razredi številnih delovnih mest določeni pod pragom…
Dolgo pričakovana reforma plačnega sistema v javnem sektorju vstopa v ključno fazo, ki obljublja konec dolgoletnih sistemskih anomalij. Osrednji izziv, s katerim se soočajo odločevalci, je tako imenovana kompresija plač v spodnjem delu lestvice. Zaradi nenehnih dvigov minimalne plače so se razlike med različno zahtevnimi delovnimi mesti v zadnjih letih skoraj povsem izbrisale. V praksi…
Zaposleni na centrih za socialno delo (CSD) so bili v proračunskih razpravah dolga leta odrinjeni na rob, čeprav predstavljajo prvo bojno linijo pri reševanju najtežjih življenjskih stisk v naši družbi. Napovedana reforma plačnega sistema v javnem sektorju končno prinaša nujne popravke, ki bi lahko ustavili odliv kadrov iz tega kritičnega sektorja. Za mlade generacije, ki…
Slovenski javni sektor se nahaja pred najobsežnejšo strukturno prenovo v zadnjih dveh desetletjih. Dolgo načrtovana reforma plač v javnem sektorju, ki jo kot prednostni projekt vlade izpostavlja minister Luka Mesec, ni zgolj administrativni popravek, temveč odgovor na globoko zakoreninjene sistemske anomalije. Ključni cilj prenove je vzpostavitev pravičnejšega vrednotenja dela v šolstvu, zdravstvu, sociali in državni…
V zadnjem desetletju se politična podoba srednje Evrope korenito spreminja. Vzpon konservativnih gibanj v državah regije je ustvaril nove izzive za civilno družbo in omejil manevrski prostor za kritično izražanje. Čeprav se vprašanja svobode združevanja morda zdijo odmaknjena od vsakdanjih skrbi, kot so naraščajoči življenjski stroški ali dostop do zdravstvenih storitev, je prav prihodnost aktivizma…
Madžarska se v zadnjih letih sooča z vse globljim notranjim razkolom, ki presega zgolj običajna politična nesoglasja v parlamentu. Čeprav nam je država geografsko blizu, se zdi, da se tamkajšnja družba deli na dva nezdružljiva svetova, med katerima skoraj ni več dialoga. Ta proces, znan kot polarizacija družbe Madžarska, ni več le tema strokovnih analiz,…
V obdobju, ko mednarodni finančni trgi in investitorji zahtevajo predvsem politično stabilnost, so se odnosi med Madžarsko in Evropsko unijo znova znašli na prepihu. Glavno jabolko spora ostajajo človekove pravice in spoštovanje demokratičnih standardov, kar pa za Budimpešto nima le političnih, temveč tudi resne finančne posledice. Za povprečnega državljana in gospodarske akterje v Srednji Evropi…
V zadnjih letih se v naši neposredni soseščini odvija proces, ki resno ogreža temeljne standarde odprte in demokratične družbe. Madžarska zakonodaja LGBTQ+, ki je bila sprejeta pod pretvezo zaščite mladoletnikov, je v praksi postala močno orodje za utišanje kritičnih glasov civilne družbe in omejevanje delovanja nevladnih organizacij. Kot nekdo, ki prihaja iz sveta športa, vem,…
Madžarska prestolnica Budimpešta v zadnjih letih ni več le turistični biser ob Donavi, temveč osrednje prizorišče političnega boja, ki odmeva po celotni Evropi. V središču tega dogajanja stoji Gergely Karácsony, župan Budimpešte, ki se je uveljavil kot najglasnejši in najpomembnejši nasprotnik, ki ga ima Viktor Orbán. Za povprečnega državljana, ki spremlja vzpon življenjskih stroškov in…
Letna parada ponosa v Budimpešti že vrsto let predstavlja ne le proslavo raznolikosti, temveč predvsem preizkus za demokratične standarde in javni red v madžarski prestolnici. V političnem okolju, ki ga zaznamujejo močna polarizacija in zakonodajne spremembe, usmerjene proti skupnosti LGBTQ+, postaja varnost parada ponosa Budimpešta ključno vprašanje za organizatorje in državne organe. Dogodek, ki redno…
