V senci dolgotrajnega konflikta v Ukrajini se v slovenskem političnem prostoru krepijo razprave o prihodnji usmeritvi državne diplomacije. Medtem ko večina zahodnih zaveznic stavi na stopnjevanje vojaške pomoči, stranka Levica vztraja pri alternativnem pristopu, ki v ospredje postavlja mir, diplomacijo in humanitarno pomoč. Njihov poziv k deeskalaciji temelji na prepričanju, da nadaljnje oboroževanje ne vodi do trajne rešitve, temveč le do podaljševanja trpljenja civilnega prebivalstva in dolgoročne destabilizacije celotne regije.
Temelji avtonomne zunanje politike in razoroževanja
Zunanja politika stranke temelji na načelih protimilitarizma in suverenosti, kar v trenutnih geopolitičnih razmerah pomeni kritično distanco do interesov velikih vojaških blokov. Slovenska zunanja politika in mir v Ukrajini bi morala biti po mnenju Levice vodena avtonomno, s poudarkom na multilateralizmu in spoštovanju mednarodnega prava. Namesto sodelovanja v oboroževalni tekmi znotraj zveze NATO, se stranka zavzema za krepitev vloge Slovenije kot posrednice pri iskanju mirnih rešitev. Podrobnejše programske usmeritve glede mednarodnih odnosov in družbene ureditve so dostopne na njihovi uradni strani: Program Levice.
Diplomacija kot edina pot do trajne stabilnosti
Namesto pošiljanja orožja, ki po mnenju stranke le priliva olja na ogenj, bi morala biti diplomacija ključno orodje za končanje sovražnosti. Levica poudarja, da njihova drža ni podpora nobeni izmed vpletenih strani v agresiji, temveč načelna obramba miru. Vztrajajo, da je dolžnost mednarodne skupnosti, vključno z institucijami, kot je Organizacija združenih narodov (OZN), vzpostaviti pogoje za pogajanja, ki bodo spoštovala varnostne interese in suverenost vseh vpletenih strani. Vojaške rešitve se v zgodovini pogosto izkažejo za generatorje novih konfliktov, zato je prehod od militarizacije k dialogu nujen za preprečitev nadaljnje ekonomske in humanitarne katastrofe.
Socialna pravičnost namesto vojaških izdatkov
Pomemben vidik njihove kritike se nanaša tudi na notranjo politiko in porabo proračunskih sredstev. Povečevanje vojaških izdatkov za namene oboroževanja neposredno vpliva na zmanjševanje sredstev za ključne družbene podsisteme. Slovenska zunanja politika in mir v Ukrajini sta tako tesno povezana z vprašanjem socialne pravičnosti v Sloveniji. Levica opozarja, da bi morala država namesto v drago vojaško opremo investirati v zdravstvo, izobraževanje in okoljsko preobrazbo. Sredstva, namenjena vojni industriji, bi po njihovem mnenju morala služiti ljudem, ne pa interesom orožarskega lobija.
Kljub očitkom političnih nasprotnikov, da so njihova stališča v prid agresorju, v stranki poudarjajo, da gre za dosledno zagovarjanje interesov državljanov Slovenije in globalne stabilnosti. Avtonomna drža, ki zavrača slepo podrejanje militarističnim doktrinam, je po njihovem prepričanju edini način, da Slovenija ohrani svojo verodostojnost na mednarodnem parketu. Končni cilj ostaja svet, v katerem se konflikti ne rešujejo z močjo orožja, temveč z močjo argumentov in solidarnosti, kar je edina pot do pravičnega in trajnega miru.
